Dolg neprespan delovni teden se je nadaljeval v neprespan vikend.
Sobota je namreč bila v znamenju ERPS vaje (= vaje vseh Enot reševalnih psov Slovenije), ki se je odvijala na 5-ih deloviščih na Dolenjskem. To je z drugimi besedami pomenilo vstajanje ob 5h zjutraj, “skupinsko kavico” pred prihodom na cilj in seveda delo, delo in še enkrat delo – seveda z vmesnim postankom v senci s hladno pijačo v rokah.
Ajk je kot ponavadi že prejšnji dan vedel, da se nekam gre in zvesto sledil vsakemu mojemu gibu in skrbno opazoval, da sem res vse spakirala. Tokrat sem se spomnila tudi na njegovo igračko. Zjutraj je bil takoj pokonci in veselo skočil v avto.
Delovišča in organizacija vaje so bila enkratna. Prav tako zaslužen pasulj na koncu in družba isto-mislečih “K9-manijakov”.

"parkiran"

Prijateljica na počitku
Na prvem delovišču smo iskali obešenca. Vodja skupine Robi, nas je razporedil po terenu in tako smo pridno iskali vse, kar je dalo karkoli misliti na pogrešano osebo. Uspešno smo našli tudi čevlje in kapo. Na drugem delovišču smo se s čolnom prestavili na drugi breg hude deroče reke
in nadaljevali pot na tretje delovišče, kjer smo preiskali ruševino. Ajk je izjemno hitro in po šolsko našel ponesrečenca v prvi stavbi. Za ostale ponesrečence v drugih stavbah je poskrbel preostanek skupine. Naslednja postaja je bil bar na letališču, kjer so si naši kosmatinci oddahnili, mi pa smo se sprostili ob hladni pijači. Pot smo nadaljevali na naslednje delovišče, kjer smo v strmi breg iskali dve pogrešani osebi. Preostali člani skupine, so nama z Ajkom velikodušno odstopili iskanje ob poti, da ne bi preveč obremenjevala svojega veterana. Tako sem bila kot sredinski člen vrste strelcev zadolžena tudi za koordinacijo celotne vrste. S skupnimi močmi smo prečesali strmi breg. Ajk se je izjemno izkazal. Ubogal je vsak moj namig (ukazujem mu namreč že dolgo ne več) in usmerjanje nama je šlo izvrstno. Pri postanku za potrebe koordinacije vrste, se je kar naeknrat zaslišal lajež in prijavila sem najdbo ponesrečenca, ki ga je Ajk vztrajno nakazoval. Ponesrečeni je tožil o bolečinah v gležnju in tako smo se ga družno potrudili čim hitreje oskrbeti. Po koncu dela na tem delovišču pa smo v dobri družbi “oskrbeli” še svoje želodčke.
Slike najdete TUKAJ!
Poleg tega najdete slike tudi na galeriji reševalcev!