Na strani z naslovom Veterina, lahko sedaj spremljate tudi moje prispevke, objavljene na drugih spletnih straneh.

Veselo prebiranje!

Moj vsakdan je bolj ali manj zaznamovan z malimi živalmi – predvsem psi. Moja služba je ukvarjanje z marketingom zdravil predvsem za malo prakso, moj glavni hobi je kinologija, vse pa vodi moja osnovna veda – veterinarska medicina. Tako mi je letos uspelo prišparati nekaj denarja in dopusta in je tako prvi teden mojega junijskega dopusta minil na izobraževanju na Dunaju v znamenju Rehabilitacije in fizioterapije malih živali.

Veterinärmedizinische Universität Wien je celo veterinarsko mesto. Psi niso samo dovoljeni, temveč bi skoraj lahko rekla, da so zaželjeni. Boji je bila naša slovenska pridružena študentka na vseh predavanjih. Med urami se je lahko igrala s parsons russelko predavateljice. Med odmori je z različnimi »pasjimi študenti« norela na ograjenem pasjem igrišču, tudi na kosilu se nam je lahko pridružila, saj je temu namenjena jedilnica, kjer je vstop psom dovoljen.

Na izobraževanju smo poleg kolegov iz različnih koncev sveta (Italija, Turčija, Španija, Hong Kong, Tajvan, Belgija, Nizozemska, Danska, Francija, Finska, Nemčija, Avstrija, Litva, Tajska, Slovenija ) spoznali osnove rehabilitacije in fizioterapije malih živali. Seveda smo imeli tudi praktične vaje, ki jih bomo nadgradili na septemberskem nadaljevalnem izobraževanju. Termoterapija, hidroterapija, elektroterapija, osnove nevrologije s praktičnim osnovnim nevrološkim pregledom pasjih predstavnikov naših predavateljev in Boji, so le delček obširne tematike, s katero smo se spoznali na tem izobraževanju.

Vse to smo absorbirali in komaj čakamoo na pridobivanje praktičnih izkušenj. Nekaj blagodejne masaže, vaj, termoterapije in elektroterapije izpod mojih rok in pod budnim očesom naše fizioterapevtke Kristine Porenta sta Ajk in Kaya bila že deležna. Sedaj bomo pa znanje nadgrajevali, kupili kako “TENS mašino” in če bo sreča mila, nekoč prišli do “underwater treadmill-a”, ki stane par desettisoč evrov… Hm…
Zadetek na loteriji?

SLIKICE!

Moji letošnji vikendi so natrpano polni kinoloških prireditev. Tako sem ta vikend nabirala dodatno znanje o šolanju psov na seminarju Nikite Xever. Teoretično delo z video prikazi se je prepletalo s praktičnimi prikazi dela Nikite in njegove žene Olge s psičko Ayo ter seveda tudi našim praktičnim delom z lastnimi psi. Moram reči, da  mi  je metoda, ki deluje na želji psa do dela in ne na želji, sploh pa ne prisili s strani lastnika, že dlje časa zelo pri srcu. Žal je nisem poznala v take potankosti, kot sem jo uspela spoznati ta vikend. Tako se mi je razblinilo nekaj vprašajev, ki sem jih imela pri svoji razlagi in dojemanju tega načina dela. Seveda je in tudi bo še kar nekaj vprašajčkov tekom dela s svojimi psi – ampak saj se vendar učimo in izpopolnjujemo celo življenje.

Slikic tokrat ni na voljo, kljub temu, da sem imela fotoaparat s seboj. Je bilo vse skupaj preveč »napeto« in sem pozabila na foto dokumentiranje