…ali kako z nasmehom na ustnicah vstati sredi noči in ležati v »grobu« pri minus 10 stopinj celzija…

Glavni krivec za tole hudo zastrupitev z reševalnim delom na področju kinologije, je moj veterinarski kolega, ki me je tekom študija povabil na trening reševalnih pso ERP Krim. Ko sem se tisti mrzli zimski dan odpravila na ruševino nekje nad Vrhniko, si nisem mislila, da me bo reševanje tako pritegnilo. Nekaj ur kasneje sem že podlegla »nevarnemu obolenju« z imenom ERP. Poleg zanimivega pestrega dela, je bila eden izmed glavnih predispozicijskih faktorjev za to »zastrupitev« povezana skupina reševalskih »fanatikov«, kjer je bilo opazno čutiti voljo do tega dela in energijo po sodelovanju, brez primesi tekmovalnosti. Tako, sem skozi treninge rasla in se razvijala, tako kinološko kot tudi osebnostno. Moja »tršica« Vera, je ob sodelovanju cele ERP KD Krim igrala pomembno vlogo pri tej rasti.

Sedaj, po 10 letih dela, mi še vedno potrpežljivo stoji ob strani, skupaj z ostalimi »sotrpini« iz ERP Krim in drugih ERP, ko sem se (po njeni zaslugi) znašla med pripravniki za inštruktorja za delo reševalnih psov. Tako imam ekipo nekaj izkušenih svetovalcev z dobrimi idejami za izvrstne debate o možnih načinih učenja in dela.