Ne ve se zakaj veliko psov lahko brez posledic uživa rozine in grozdje, medtem, ko zaužitje grozdnih jagod ali rozin lahko pri nekaterih psih povzroči odpoved ledvic. Sam mehanizem toksičnosti še ni znan. Prizadeti psi razvijejo ledvično odpoved v 24 – 72 urah po zaužitju. Ocenjena količina grozdja, ki povzroča poškodbe ledvic je približno 32 g/ kg telesne teže oz. 11 – 30 g rozin/ kg telesne teže.

Znaki:

• Bruhanje in/ali driska v 6 – 12 urah po zaužitju
• Anoreksija, zaspanost, bolečine v trebuhu, šibkost, dehidracija, povečano pitje, tresenje

Po razvoju ledvične odpovedi večina psov bodisi umre bodisi je evtanaziranih.

Predpraznični čas je poln različnih sladkih dobrot, ki so jih velikokrat deležni tudi psi – bodisi z našim privoljenjem ali pa z njihovo spretnostjo. Tako je pomembno, da se zavedamo, da lahko določena hrana povzroči zastrupitev.

Posledica prekomernega zaužitja čokolade so življenje ogrožajoče motnje v delovanju srca (aritmije) in motnje v delovanju cetralnega živčnega sistema.

Za pse strupeni snovi, ki sestavljajo čokolado sta teobromin in kofein. Spadata v skupino t.i. metilksantinov. Vsebnost metilksantinov v čokoladi je seveda odvisna od vrste čokolade:

• Čokolada v prahu: 28,5 mg/g
• Jedilna čokolada: 16 mg/g
• Polsladka čokolada in sladka temna čokolada: 5,4 – 5,7 mg/g
• Mlečna čokolada: 2,3 mg/g
• Bela čokolada je nepomemben vir teh snovi

Teobromin in kofein se presnavljata v jetrih in izločata z urinom. Razpolovna doba pri psih je 17,5 ur za teobromin in 4,5 ur za kofein.

ZNAKI:

Klinični znaki navadno nastopijo v roku 6 – 12 ur po zaužitju. Običajno gre za povečano pitje vode, bruhanje, drisko, napihnjen trebuh in nemir. Ti znaki lahko napredujejo v hiperaktivnost, povečano uriniranje, nekoordinirano gibanje, tresenje in krče. Ostali znaki so lahko: pospešeno bitje srca, pospešeno dihanje, povišan pritisk, modre sluznice, povišana temperatura, upočasnjeno bitje srca in koma. Smrt običajno nastopi kot posledica motenj v delovanju srca, povišane temperature ali odpovedi dihal. Pri občutljivih živalih lahko visoka vsebnost maščobe v čokoladi povzroči tudi vnetje trebušne slinavke.

Smrtna doza teobromina in kofeina je 100 – 200 mg/kg telesne teže psa, vendar hudi znaki nastopijo že pred tem odmerkom.

• Blagi znaki v obliki bruhanja, driske in povečanega pitja vode se pojavijo že pri 20 mg/kg telesne teže.
• Strupeni učinki na srce se pojavijo pri 40 – 50 mg/kg telesne teže
• Krči nastopijo pri količini več kot 60 mg/kg telesne teže

Povzročitelj: virus

Prizadete vrste in starost živali: virus lahko poleg psov prizadene tudi različne vrste drugih živali – razen domačih mačk. Pri domačih mačkah gre pri mačji kugi za drugačen virus. Pri družnih živalih jo najpogosteje zasledimo pri psih in dihurjih. Kljub obsežnim cepljenjem ostaja v številnih področjih še vedno zelo prisotna. Prizadene pse vseh starosti, še posebej pa so občutljivi mladiči stari 3 – 6 mesecev, ki niso več pod zaščito maternalnih protiteles.

Prenašanje virusa: Okužena žival širi virus, ne glede na to ali kaže znake obolenja ali ne. Glavna pot širjenja virusa je preko kapljic aerosola in preko stika z okuženimi telesnimi tekočinami – izcedki, kot so izcedek iz smrčka, oči, iztrebki in urin. Virus se lahko širi tudi preko hrane in predmetov, ki so bili kontaminirani s temi izcedki.  Čas od okužbe do pojava prvih znakov obolenja je 14 – 18 dni. Povišana telesna temperatura se sicer lahko pojavi že 3 – 6 dni po okužbi. Okužba se lahko na mladiče širi tudi preko placente.

Znaki: Virus napada različna tkiva v telesu in povzroča zavoro imunskega sistema. Posledično lahko pride do okužb s povzročitelji drugih obolenj. Zato so znaki pasje kuge lahko zelo pestri in se lahko po jakosti razlikujejo od skoraj neopaznih do hudih. V prvi fazi se pojavi povišana temperatura ter lahko tudi zmanjšana ješčnost in izcedek iz smrčka in oči. Ta faza se navadno umiri v 96 urah. Čez nekaj dni običajno nastopi druga faza, ki traja najmanj teden dni. V njej se pojavijo črevesni in želodčni znaki, kot so bruhanje, driska, dehidracija in povečano slinjenje ter težave z dihali, kot je kašelj, oteženo dihanje, izguba apetita in izguba telesna teže. Ti se lahko komplicirajo z nadaljnimi okužbami s povzročitelji drugih obolenj. Pri nekaterih psih se lahko pojavi tudi vnetje možgan in hrbtenjače ter zadebelitev blazinic in smrčka ter mehurčki (»izpuščaji«) po trebuhu. Živčni znaki so trzanje mišic, krči, slinjenje, žvečenje, preobčutljivost na svetlobo, nekoordinirano gibanje, kroženje, povečana občutljivost na dotike in bolečino, manj značilni pa tudi slepota in paraliza.

Smrtnost je odvisna od samega imunskega stanja posamezne živali in je približno 50%. Največji procent umrljivosti je pri mladičih zaradi komplikacij kot sta pljučnica in vnetje možgan, medtem  ko se pri odraslih živalih obolenje kaže bolj v obliki živčnih motenj.

Psi, ki prebolijo pasjo kugo so imuni celo življenje.

Veterinar postavi močan sum na obolenje na podlagi zgoraj navedenih kliničnih znakov, ostalih preiskav ter ob dejstvu, da žival ni bila cepljena. Diagnoza pa je potrjena na podlagi testa na virus.

Specifično zdravljenje proti virusu pasje kuge ne obstaja. Tako se zdravi le znake in ostala pridružena obolenja ter nudi podporno terapijo. Zdravljenje živali z živčnimi znaki je zelo težavno in se velikokrat konča z evtanazijo.

Žival lahko zaščitimo s preventivnim cepljenjem proti pasji kugi in ostalim kužnim obolenjem. Pomembna je tudi izolacija obolelih živali in dezinfekcija prostorov ter predmetov, ki so prišli v stik z obolelo živaljo.

Športni oz. delovni psi imajo višjo možnost, da se bodo okužili s prenosljivimi obolenji v primerjavi s psi, ki so pretežno doma. Poleg tega je njihov imunski sistem tudi bolj na udaru zaradi stresa pri delu.

Več o cepljenju tukaj.

Tokrat sem želela na kratko pojasniti kaj so antibiotiki,  orisati kako delujejo, kako se veterinar odloča za izbiro primernega antibiotika in zakaj je bistvenega pomembna dosledna uporaba antibiotikov v skladu z navodili, ki jih poda veterinar oz. navodili za uporabo.

Več tukaj.