Preizkušnja SIP 2010
Nekoliko z zamudo, vendar bolje pozno kot nikoli 
Sobota, 21. november je bila prav poseben dan. Z Ajkom sva se udeležila preizkušnje za kvalifikacijo v SIP enoto (skupino za iskanje pogrešanih) za leto 2010. Marsikdo bi rekel zakaj bi ravno ta preizkušnja bila kaj posebnega. V odgovor lahko povem, da je vsaka preizkušnja nekaj posebnega. Vsako leto so občutki nekoliko drugačni, poleg tega imamo več izkušenj (ki pa niso nujno v korist).
Iz lepega sončnega dne v Grosuplju sem se odpeljala na meglene primorske travnike. Ajk je že vedel, da se mu bo po nekajmesečnem »delovnem mrku« spet nekaj dogajalo in ni mogel skriti nemira in veselja. Skoraj vsakodnevni tekaški podvigi so se nama obrestovali. Najpomembnejši cilj te preizkušnje je namreč bil, da Ajka ne preobremenim – kar mi je tudi uspelo. Ajk je po drugem iskanju še vedno kazal željo po iskanju, skakanju in igri. Vendar vsako lepo stvar je potrebno zaključiti dokler nam je še lepo in tako sva se »pospravila« v avto in se odpeljala domov. Doma me je namreč čakala obvezna literatura za bližajoči se izpit podiplomskega študija (ki sem ga čez par dni opravila z 10 ).
Tako se bova z Ajkom tudi v letu 2010 udeleževala iskalnih akcij in po svojih najboljših močeh poskušala prispevati k temu, da bo skupina ljudi vseh profilov čim bolj organizirano, kvalitetno in uspešno opravljala iskalne akcije.
Tokrat na žalost ni slik. Utrinke nekaterih ostalih udeležencev pa lahko preberete tukaj:
http://erp-kdkrim.com/dogodki/09/sip.php
Tags: ajk, Kinologija, psi, reševanje